Kulturna dediščina
Živa pričevanja naših prednikov
To so človeške stvaritve in dejavnosti, ki so ohranjene v različnih oblikah. Zato ločimo več zvrsti kulturne dediščine.
Najhitreje opazimo stvari, ki jih lahko otipamo ali primemo. Nekatere od njih lahko premaknemo, nekaterih ne moremo premakniti. Cerkve, gradovi, domačije, trdnjave, kozolci, plavajoči mlini, mestna jedra … vsega tega ne moremo premakniti, zato jim pravimo NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA.
Narodna noša, izrezljan stol, stara igrača, umetniška slika, staro glasbilo in celo star avto – te predmete lahko premikamo in so v preteklosti menjavali svojo lokacijo. Tako je na primer slavna Mona Lisa nastala v Italiji, sedaj pa si jo lahko ogledaš v muzeju v Parizu!
Bržkone imate tudi pri vas doma kakšen predmet z izjemno kulturno vrednostjo.
Kulturna dediščina so tudi ljudska izročila, vrednote, šege, navade, različne veščine ter znanje o naravi in okolju. Te ni mogoče shraniti, niti ukrasti, saj se prenaša kot znanje iz roda v rod.
Pravimo ji tudi nesnovna oziroma NEMATERIALNA KULTURNA DEDIŠČINA, ker je ne moremo otipati.
To so na primer pesmi, načini praznovanja, priprava značilnih jedi kot na primer bohinjskega mohanta ali kranjske klobase, zanje o tem, kako splesti košaro ali naklekljati idrijsko čipko, izdelovanje belokranjskih pisanic ...
In seveda, velikokrat se vse tri vrste dediščine povežejo in prepletejo. Kozolec je nepremična kulturna dediščina, znanje, kako ga zgraditi, pa je živa dediščina. Pod kozolcem je na ogled star voz. Če vanj vprežemo konja, postane premična kulturna dediščina.
ALI VEŠ?
- Slovenija vodi register žive oziroma nematerialne kulturne dediščine. V njem si lahko ogledaš znanja, šege ali navade, ki so preživele skozi čas.
-
Kulturna dediščina lahko pridobi status kulturnega spomenika, tista z res izjemnim pomenom pa status državnega spomenika.
-
Trenutno so v Triglavskem narodnem parku 3 spomeniki s statusom državnega pomena: Aljažev stolp na vrhu Triglava, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni in spominska cerkev sv. Duha v Javorci.
Cilji učnega načrta
Kulturna dediščina
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
5. razred:
DRU:
učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
6. razred:
GEO:
učenci ocenijo pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja
učenci na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade
učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
ZGO:
učenci ocenijo pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja
učenci na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade
učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
